KreaturA

Month: februar, 2012

neW broocheS, keychainS and toYS!!!!

some neW stuFF in worlD of KreaturA!!!!!

happY!!!!

😉

                                                                                                                  TOYS!!!


                                                                                                             KEYCHAINS!!!!

                                                                                                                BROOCHES!!!!


Advertisements

New StuFF in KeaturA onlinE shoP

checK new stuFF in Kreatura online shoP!!!

neW brooches, toys, key chains!!!

check check check, hurry hurry hurry, cha-chinG!

😉

KreaturA na ArtisH nO.3!!!!!

Zadnjo soboto v februarju (25/02) ponovno vabljeni v ARTish pisano kreativno dnevno sobo, ki jo bodo zopet napolnili številni slovenski ustvarjalci. Na tokratnem ARTish-u bo izpostavljen projekt Zavoda LU, ki bo združil ustvarjalce unikatov, predstavljenih na ARTish-u, v dobrodelni dimenziji. Na stojnici bo tako mogoče kupiti »bisere« posameznih razstavljalcev, katerih celoten izkupiček bo namenjen otrokom v Varni hiši na Ptuju.

V Different kotiček pa lahko prinesete svoja sončna očala, ki jih ne potrebujete več in tako naredite nekaj dobrega. VEČ si preberite TUKAJ!

Poleg številnih slovenskih ustvarjalcev, bodo potekale tudi 3 delavnice (za otroke in odrasle). Delavnice bodo BREZPLAČNE. Več kot dobrodošli pa bodo prostovoljni prispevki, ki bodo v celoti namenjeni Zavodu LU – Love is Universal.

10:00 – 12:00 Ajda Mavser – ustvarjalno recikliranje s Čičkoračko / delavnica za otroke (POTREBNO DODATI KONČNI NASLOV in opis)

13:00 – 16:00 Maja Kukec – »Harmonija v odnosu

17:00 – 19:00 Andrejka L. Kofol – “TABLA VIZIJ oz. kolaž za vizualizacijo prihodnosti”

Podhod Ajdovščina bo tako ponovno vsaj za en dan oživel s popolnoma novo zgodbo. Odziv obiskovalcev (in razstavljalcev) na dosedanjih dveh Artish dogajanjih je bil več kot navdušujoč. Še en dokaz, kako Ljubljana kriči po prostoru, kjer se družijo sorodne kreativne duše, navezujejo med seboj stike, si skupaj odpirajo nova vrata, predvsem pa, da stopijo skupaj in da z malenkostnimi koraki pričnejo spreminjati svet okoli sebe, dvigovati in motivirati njegov pozitivni potencial, ki je v vsakemu od nas.

KJE? SREDA, zavoda za oblikovanje (Ljubljana)

KDO?

Darja Kosi ∫ ByAB ∫ Jana Troha ∫ Anja Slapničar ∫ Trilukne ∫ Tadeja Vidmar ∫ Barbara Hvala ∫ i-Bag ∫ Vilinka ∫ MALHA lepotin ∫ Ludy Budy ∫ Lintu ∫ Bitjastovzorčasti svet Laure Ličer ∫ KreaturA ∫ Patsy ∫ Lili Garbajs ∫ Flamma Art Studio ∫ praPesa ∫ Ni – never Identical ∫ Radasemkatarina ∫ Aga Veršnik ∫ PopiKoKi ∫ UH – Urška Habjan ∫ HA HA! ∫ Dalija Sega ∫ Andreja Trkman ∫ Petra Jančar

NOVOST! Organizator ARTish-a in SREDA bosta tokrat izbirala tudi zmagovalno stojnico. Izbrani ARTish-an bo tako nagrajen z 1 tedensko predstavitvijo svojih izdelkov z SREDI, zavodu za oblikovanje.

V kavarni STA Travel Cafe Ljubljana si lahko do konca meseca februarja 012 še vedno ogledate ARTish razstavo fotografij otrok iz šole Piali Ashar Alo v Indiji z naslovom »Mi, otroci s šole Piali Ashar Alo« avtoric Tamare Bizjak in Erike Felicijan. Fotografije je možno tudi kupiti.

Naj kreativna energija in čudoviti izdelki slovenskih ustvarjalcev preženejo turobne zimske dneve in nas malce pocrkljajo!

ARTish stojnice bodo odprte od 09.00 do 19:00!

Toplo vabljeni!

Kako do srede, lahko pogledate TUKAJ

neW broocheS!!!!

KreaturA began to preparE new collection for spring and summeR daYS!!!!

😉

ju.hUUUUU!!!!

checK this ouT!!!!




SpLet priKUpnih biZarnosti!!!!

v dnevnikU brez šminKe o SVINJAH!!!

😉


foto Domen Repnik

Na svinje je danes preprosto nemogoče gledati z nedolžnimi očmi, torej politično neopredeljeno, sploh če se pojavijo na odrskih deskah in za nameček še v Gledališču Glej. 

Odkar so prešle v evidenco urbanega slovarja kot politično nekorektna zmerljivka in so si navsezadnje tudi v literarni zgodovini od Orwella do Pasolinija izborile svoje nespregledljivo mesto, ustvarjajo kritiko (vsakokratnega) oblastnega sistema. V paketu pride ponavadi tudi idejna poanta, ki upodablja duhovno rizičnost (post)industrializiranega zahoda, torej ohlapnost družbenih in razpadanje familiarnih vezi ter odvezanost moralne občutljivosti.

Družinski triler Tomislava Zajca o dveh morilskih sestrah – Veliki in Mali Ibru – na svinjski farmi ne izstopa iz tega obrazca, kakor paradigmatično nakazuje prizor iz Antigone, ki ga z igralsko blazno predano iskrico Jelene Rusjan vadi mlajša sestra, medtem pa njena velika sestra Barbara Krajnc večtisočletno etično-politično dilemo tragedije razreši povsem brez moralnih rezerv in v hladnem pragmatizmu dobrega želodca: preprosto, vzameš lopato, pa je.

Letargično ustoličena na dekadentnemu tronu Ibru prisebno srka šampanjec in pripoveduje zgodbe o svoji življenjski poklicanosti med krulečim smehom v odtenkih srhljivega in komičnega. Mala Ibru se ob kompulzivni skrbi za čistočo domačega praga in med besnim angažiranjem v vrsti neskončnih umetniških “krožkov” še vedno išče, čeprav so njene umetniške sanje že davno pokopane skupaj s profesorskimi žrtvami vred (tudi očka ostaja zgolj preparirana avtoriteta, spomin na prejšnjo vladavino, s katere ob praznikih ometeta prah.)

Že v tem zgodnjem delu kasneje večkrat nagrajeni hrvaški avtor srednje generacije kaže postmodernistično nagnjenje do akumuliranja znanih literarnih motivov. V Svinjah z absurdistično afiniteto servira vse od Camusovega Nesporazuma, Ionescove Učne ure do Beckettovega Konca igre. Znane podobe iz literarne zgodovine so uprizoritveno zapakirane v generične situacije, ki so zataknjene v poskusu časovno prostorske orientacije. Nekoliko morbidna čudaškost spodbuja princip skrivljene podobe “ameriške” gotike tako stilno-estetsko – po viktorijanskem pridihu v kostumografiji Klavdije Jeršinovec, surovem postromantičnem underground rockerskem coverju Damirja Avdića in prašičjih trofejah ter očetovski lutki, ki nosijo barvit ekspresionistični podpis Bineta Skrta – kot tudi vsebinsko po črpanju srhljivosti iz patologije mentalne klavstrofobije. Ta je v režiji Renate Vidić pritegnjena do absurda predvsem s samoumevnim primežem tega (“unheimliche”) tujega domovanja.

Univerzalni portret nekega nepremičnega stanja (duhovnemu razkroju pač nič ne more do živega) s svojo karikirano distanco predvsem zabava, medtem pa ostaja njegova kritičnost oprta na ready-made metaforiko. Za bolj zbadljivo ostrino imajo Svinje v tekstu prešibko podporo: nekonsekventnemu dramskemu razvoju, mlačno izpisani osrednji grožnji sistemu (ko ena izmed žrtev pobegne) in razvodenelosti v podaljševanju konca ne more pomagati niti režijski prst v oko, ko se na odru znajde prava svinjska glava. Kljub temu se ob energetsko simpatični razigranosti in uprizoritveno izpolnjeni predstavi – režijsko s situacijskimi umestitvami, pikantnimi detajli in ilustrativnimi atmosferskimi prelivi; igralsko s čvrsto podstatjo obeh likov in izvabljanjem premočrtnosti njunega sveta s preciznimi komičnimi potujitvami – celostni vtis prikupne bizarnosti ne pusti preveč motiti.

napisala: Nika Leskovšek