KreaturA

Month: januar, 2012

*SvinjsKo dobrE svinjE* pravi sioL.neT

se enA kriTika predstave SVINJE na siol.net…ju.hUUUU!!!!

­čśë

*Svinjsko dobre Svinje*

sreda, 18.01.2012.

piše:  Katja Nared

 

V Gleju so te dni predstavili predstavo Svinje, v kateri se grotesknost odrskega polo┼żaja prepleta z nasme┼íka vrednimi dialogi ter izvrstno igro Barbare Krajnc in Jelene Rusjan.

foto: Domen Repnik

Na samotni, od Boga pozabljeni kmetiji se utrujena od napornega dela v svinjaku mlada gospodarica zve─Źer vrne v doma─Źo hi┼ío in se zlekne v naslanja─Ź. Spije po┼żirek te┼żko prislu┼żene pija─Źe ter pove zgodbo o svojem otro┼ítvu in svinji, ki ji je re┼íila ┼żivljenje. Ko na prizori┼í─Źe priple┼íe Mala Ibru, ┼żivahna, spo─Źita, otro┼íko razigrana, zaslutimo, da bo ┼ílo nekaj hudo narobe.

Ibru in Mala Ibru bi lahko ┼żiveli v vestrnu, dale─Ź stran od civilizacije, a kljub temu gledalec ve, da mora biti druga ┼íe kako blizu. Dovolj blizu za vse ┼żelje in hobije ihtave Male Ibru in seveda tudi za vse njene u─Źitelje, ki bi v njej lahko odkrili talent. Pa ga ne, zato jih hvale ┼żeljna mala Ibru v jezi malo premlati z veslom, delo pa, kajpak, dokon─Źa starej┼ía sestra.

Ta nosi v sebi veliko bremen. Dru┼żinska pra┼íi─Źja farma s tiso─Źimi svinjami, ki se mno┼żijo in kotijo in katerih krma je izra─Źunana do zadnjega grama, ima en sam par rok, ki skrbijo zanjo. A zdi se, da Ibru delo ni odve─Ź. Z njim se potrjuje, saj je “izbrana”, obenem pa ─Źuti dol┼żnost, da svinjskemu rodu popla─Źa za vse, kar je zanjo v otro┼ítvu storila njegova pripadnica.

No, saj ima tudi Mala Ibru svojo skrb, poleg izmi┼íljevanja novih talentov in ubijanja svojih ni─Ź hudega slute─Źih u─Źiteljev. Mani─Źno obsedena s ─Źisto─Źo in redom (“Ne na tla!”), svojo sestro in Flafijem, ┼że zdavnaj poginulim papagajem, za katerega skrbi vsaj tako sr─Źno kot Ibru za svinje.

Svinje so delo hrva┼íkega dramatika Tomislava Zajca, ki ga je napisal na ┼żeljo dveh igralk, naj zanju napi┼íe kaj zares glamuroznega. Dobili sta, ─Źesar nista ┼żeleli. Svinje so nekak┼ína kriminalna groteska, v katero si postavljen kot sodna porota. Ne toliko zato, da bi sodil, kot zato, da bi Ibru in Malo Ibru razumel ÔÇô njuno ┼żivljenje, logiko mlaj┼íe in starej┼íe sestre ter njun odnos. Kar bi po vseh pravilih moralo biti sprevr┼żeno, ostudno in zlo─Źinsko, se nam zdi prav. Sestri storita vse, da bi ubranili svoje dostojanstvo, spodobnosti in premnoge talente (mlaj┼ía), ter vse, da bi ubranili mlaj┼ío sestro, kmetijo in red, ki vlada na njej (starej┼ía).

Predstava v gledali┼í─Źu Glej je nastala v koprodukciji Gleja in Mesta ┼żensk, in sicer v okviru cikla Prvenci, s katerim svojo prilo┼żnost dobijo ┼íe neuveljavljeni re┼żiserji. Svinje so re┼żijsko delo mlade Renate Vidi─Ź, ki je okoli sebe zbrala izvrstno zasedbo igralk in preostalih, ki so soustvarili predstavo. V vlogah Ibru in Male Ibru izvrsten tandem tvorita Barbara Krajnc in Jelena Rusjan, obe z mo─Źno, drzno, duhovito in svojstveno odrsko prezenco. Asketska scenografija, ki jo uokvirjata dva najpomembnej┼ía rekvizita ÔÇô veslo in pu┼íka, morilski oro┼żji obeh sester ÔÇô, je delo Bineta Skrta, ─Źigar delo dopolnjuje u─Źinkovita in presenetljiva postavitev lu─Źi Gregorja Mohori─Źa.

Presenetljiva, svinjsko v┼íe─Źna predstava, ki zdrzne in nasmeji.

Advertisements

kritika v DELU *daLe─Ź od sveta, nedale─î od resnicE*

Druga kritika predstvE SvinjE v DELU!!!

ceprav jE mal teSko za razumeT *kaj je pisec hteo da kazE*ampaK….kritika je KritikA!!!

dale─Ź od sveta, nedale─Ź od resnice

Zala Dobovšek
pon, 16.01.2012, 21:00

Izvajalska karikiranost, komi─Źna podvajanja in pretiravanje v kompulzivnih zvo─Źno-telesnih akcijah meh─Źajo obscenost nekrofilije.┬á

foto: Urša Boljkovac

Vpadljiv naslov besedila hrva┼íkega dramatika Tomislava Zajeca (1972) je v sklopu drame morda ┼íe najmanj provokativen, saj niti malo ne zavaja, svinje se v besedilu pojavljajo kot integralni, enakovredni gonilni akterji, ─Źeprav jih nikoli ne uzremo ÔÇô vsaj v pri─Źakovani obliki ne. So simboli nevidnega diktatorja in hkrati oprijemljivi subjekti vzdr┼żevanja; tovrstna preto─Źnost med metaforo in realizmom pa zarisuje jedrno stalnico dogajanja, ki popelje v obskuren, civilizacijskemu ritmu izmaknjen mikrokozmos dveh sester, ki se na vse kriplje upirata vsakr┼íni dru┼żbeni avtoriteti, namesto nje pa oblastna razmerja raje vstavljata v svoje ruralno sprevr┼żeno (so)bivanje.

V odro─Źni pode┼żelski komuni sestri Ibru (Barbara Krajnc) in Mala Ibru (Jelena Rusjan) ilustrativno polarizirata svoji bivanjski dr┼żi, od tod tudi ┼ítevilna navzkri┼żja, ki se simbolno zrcalijo tudi izven konteksta farme in se prepoznavno nana┼íajo na izprijenost in izkori┼í─Źevalnost dru┼żbenih konvencij. Pragmatizem, disciplina z rejo svinj in izmu─Źena volja za obstanek, s katerimi ┬╗posluje┬ź starej┼ía sestra, so kakor odbojna stena vsemu tistemu, kar osmi┼ílja mlaj┼ío, ki se z naivnim ljubiteljstvom predaja umetni┼íkim vzgibom ter drobnim momentom sre─Źe in navdiha. Odpis zasebnih interesov in absolutna predanost farmi pa pri starej┼íi Ibru za seboj potegne tudi mentalni davek, ki ga pogojuje peza odgovorne poklicanosti za nadaljevanje dru┼żinske tradicije. Strukturna in vsebinska konotacija drame je precej sugestivna in ponuja vrsto vzporednih nastavkov s sicer┼ínjo dru┼żbeno ureditvijo, poleg usidranih polo┼żajev podrejenosti in ┬╗komandiranja┬ź, neprestano namiguje tudi na konfliktna razmerja med neprofitnimi umetni┼íkimi panogami in dobi─Źkonosnimi gospodarskimi strokami (pa tudi blefiranje nasproti gara┼ítvu).

Re┼żiserka Renata Vidi─Ź ter dramatur┼íki tandem Andreje Kopa─Ź in Ur┼íe Adami─Ź se nagibajo k nevtralni dru┼żbenokriti─Źni postavitvi, ki sicer vsebinsko kontroverznost poudarja in ji ne kr─Źi volumna, pri tem pa ostaja predvsem znotraj robov fikcije, kjer se u─Źinkovito in s humorno distanco izrisuje ┬╗resni─Źnost┬ź dramske situacije, manj pa proizvaja metafori─Źno ┼íirino in gledal─Źev identifikacijski stik, skratka, politi─Źni naboj, ki bi s ─Źudnim priokusom prepri─Źljivo asociiral na stanje vsakdana. Vstopimo torej v izrojen sestrski svet, kjer se na vrtu drenjajo pokopana trupla, kjer so edini relevantni dramski partnerji ┼że zdavnaj mrtvi in kjer se ─Źas kroji po meri kotenja in poginjanja svinj, svet pa je vreden toliko, kolikor je obse┼żna zado┼í─Źenost lastni tradiciji in revoltu ob─Źim predpisom. Izvajalska karikiranost, komi─Źna podvajanja in pretiravanje v kompulzivnih zvo─Źno-telesnih akcijah meh─Źajo obscenost nekrofilije ter spreobrnjene vrednosti ─Źloveka in ┼żivali, v dogajalni lok se ume┼í─Źata tudi liri─Źnost (v glasbenih prilivih Damirja Avdi─ça) in pridih lutkovne morbidnosti (Bine Skrt), zlasti pa se ─Źuti nagib h groteskni analiti─Źnosti zapletenega ┼żivljenja s ┬╗svetimi┬ź svinjami, zataknjenimi v spirali bremena in u┼żitka, smisla in obupa.

Nevarna dvoreznost Svinj pa je nedvomno tudi ta, da kljub izjemno fantasti─Źni zasnovi skozi patolo┼íko optiko kje na periferiji morda le niso tako dale─Ź od (naturalisti─Źne!) resnice.

*kakšne SVINJE*

prva kriTika predstavE SVINJE na Radio Študent v oddaji *teaTer v eteR*

­čśë

Kakšne Svinje 

Ponedeljek, 16. 1. 2012
Sonja Zlobko

foto: Sun─Źan Stone

Dramski tekst Svinje Tomislava Zajca je bil v Vinkovcih, v ‘blatnemu delu Slavonije’, uprizorjen naturalisti─Źno. Predstava pa je v lokalnih glavah izvenela kot politi─Źna provokacija, v intervjuju zapisanem v gledali┼íkem listu Gleja pove avtor teksta. V Ljubljani ni bilo tako. Tukaj je naturalizem pogorel; blato, svinje in odnosi so bili zapakirani v groteskno eskapado potencirane igre. Komi─Źno v uprizoritvi je gledalca zaprlo v kletko, v kateri je mogo─Źe slutil trpki realizem. Vpra┼íanje, ki zadane v glavo ob omenjenih nasprotjih ima takisto dvojni obraz. Se bi ┼íe zmogli smejati surovemu realizmu in ali smo groteskno ┼íe sposobni vzeti zares?

Farma svinj kot podganja past ujame dve sestri in jih zaradi skrbi za ┼żivino ne izpusti. Velika Ibru ÔÇô Barbara Kranjc in Mala Ibru – Jelena Rusjan, ┼żivita sami, v hi┼íi z vrtom, ki slu┼żi kot pokopali┼í─Źe za trupla u─Źiteljev Male Ibru. Mati in o─Źe sta mrtva, dru┼żbo jima delajo samo svinje, njune prijateljice in v nevarnih ┼żivljenskih situacijah tudi re┼íiteljice. Dve kmetici in angelske svinje, ki pazijo nanju.

Re┼żiserka Renata Vidi─Ź je fokus usmerila v odnose, ki temeljijo na odsotnosti. Osrednja nit je odnos Male in Velike Ibru do njunega dvanajst let mrtvega o─Źeta, ki ┼íe vedno s panopti─Źno vseprisotnostjo nadleguje junakinji. V zadnjih trenutkih se vendarle pojavi na odru, kot bizarna strohnela lutka, da mu lahko razbijeta glavo. Sledi odsotnost vseh ubitih u─Źiteljev, ki so ┼żeleli iz Male Ibru potegniti potenciale za mnoge dejavnosti. In nazadnje odsotnost Svinj, ki se jih zasluti preko trofejnih svinjskih glav in pra┼íi─Źjega smeha velike Ibru.

Ravno ta manjko, ki preko refene─Źnih tekstovnih pasa┼ż kaplja v gledalca, poudarja uprizorjeno metaforo. Z odsotnosjo se odpira mo┼żnost nana┼íanja na aktualno resni─Źnost. O─Źe kot mrtva avtoriteta, ki ┼íe vedno terorizira z mehanizmi samoumevne, a zato spregledane, represije. U─Źitelji razli─Źnih dejavnosti predstavljajo intelektualno tkivo, kateremu kontradiktorno ne uspe premakniti u─Źene misli naprej, zato se jih mora odstraniti. Funkcije ne zmorejo ve─Ź opravljati u─Źinkovito. Svinje pa so element, ki pobeg iz zemeljskega inferna onemogo─Źijo, lepilno sredstvo, ki situacijo brezizhodno okameni.

Odsotni elementi sistema na makro ravni dogajanja stopijo v relacijo z likoma, ki na semanti─Źni ravni predstavljata novo avtoriteto, pripisano Veliki Ibru in ┼żeljo po ubegu Male Ibru. Slednja po napornemu prebijanju ┼żivega zida vedno omaga in se prepusti skrbni roki velike nezmotljive Ibru. Ujetost v cikli─Źnost dogajanja je dolo─Źena z repeticijami gibov in situacij. More─Źa razvidnost forme, a hkratno odkrivanje mehanizmov na razli─Źnih ravneh, eksponentno razvijata atmosfero grotesknosti dogajanja in absurdnost vra─Źajo─Źega, zaciklanega terorja. Nepri─Źakovane poteze, kot so obsedenost s ─Źisto─Źo Male Ibru, ┼íampanjec za nazdravljanje in cini─Źna prizemljenost Velike Ibru, v nasprotju z moralno opore─Źnostjo kmetic tak┼íno atmosfero ┼íe poglobijo.

Potencirana, eksplicitna in obenem resna igra pokrije tekst, ki je imel primarno vklju─Źene tudi songe. Te so v predstavi delno zanemarili. Glasba, ki jo je delal Damir Avdi─ç, je sicer ostala in dopolnjevala kratke pripovedovane reminiscence oziroma je izpolnjevala funkcijo veziva med prizori dogajanja.

Tomislav Zajec je namre─Ź ozna─Źil drmasko delo tudi kot muzikal, vendar razli─Źne pristope ponavadi nakopi─Źeno zdru┼żene v muzikalih lansira v dogajanje kot ferkventne situacijske drobtinice, ki narekujejo petje, ples ali pripovedovanje. Tekstu se samemu zase malo ┼íibijo noge, saj v trenutkih, ko ┼żeli biti muzikal deluje rahlo kaoti─Źno in v kontinuiranih skoraj identit─Źnih dialogih dolgo─Źasno. Suma-sumarum potenciali drame pridobijo plus ┼íele z igro.

In ─Źe sklenemo z izhodi┼í─Źnim prebliskom – kaj bi se torej zgodilo v primeru naturalizma? Avtenti─Źnost, se zdi, bi v tem primeru ne ponudila mo┼żnosti tako u─Źinkovite berljivosti odrskih metafor. Te bi ostale pred neprebojnim materialom verjetja na odrskemu dogajnju.

Oink oink vas pozdravljajo svinje in Sonja Zlobko.

Premiera predStave *SVINJE*

V petek 13.januarja se bo zgodilA premera predstave SVINJE!

 Svinje je rezirala Renata VidiC

v SVINJAH nastopAtA ┼że znaN dueT: Barbara Krajnc in jelena RusjaN!!!!!

toreJ, Ce se zelite izogniTi nesreci na petek 13……gledalisCe GLEJ je najboljsa opcija….ob 2o.oo !!!!