KreaturA

Month: september, 2009

kritika “škriP orkestra”

z veseljem objavljamo kritikE predsTavE ŠKRIP ORKESTRA …gledaLišČe Glej…ljubLjana

Radio Slovenija
O predstavi Škrip OrkestraMIHA ZOR: Škrip Orkestra je predvsem glasbena predstava sestavljena iz več songov, ki so bolj ali manj
spevni. Včasih spomnijo celo na znane otroške melodije, kot je tista, ko si srečen. Besedila pa so seveda
izvirna in povsem nova, vsa pa povezuje nasilje. Pesmi namreč pripovedujejo zgodbe o mučenju, takšnih in
drugačnih fizičnih ekscesih in nezmernostih, česar pa nikakor ne gre razumeti kot zgolj moraliziranje. Ne
gre namreč za združitev znanih otroških melodijo, oziroma njihovih elementov in tragičnih vsebin, ampak
so te krute zgodbe vedno povedane iz ironične, oziroma kar sarkastične perspektive. Takšno perspektivo
podpirata tudi kostumografija in scenografija. Nastopajoče so oblečene nadvse kičasto, spomnijo na zelo
neurejene barbike ali pa morda na karikirane modne domislice nekaterih osnovnošolk. In tudi scena je
napolnjena z vsakovrstnim kičem, od šivalnih strojev z raznimi dodatki, ki seveda Škrip Orkestru služijo
kot glasbila, do plastičnih punčk in robotkov, treba pa je poudariti, da so tako rekoč vsi ti predmeti v
predstavi pravzaprav uporabljeni za povzročanje zvočnih učinkov. režijsko koreografske domislice so
posrečene. Izkoriščajo znane prostore razporeditve med solistom in spremljajočimi vokalisti, vnašajo pa
tudi nekaj kabarejsko muzikalskih plesnih elementov, ki samo še dodatno poudarjajo že pred omenjeni
sarkazem, oziroma z njim ustvarjeno razdaljo do mučnih vsebin. In še beseda o petju. Gledalec bi si včasih
želel malo večjo tonsko točnost, a tudi ta nepopolnost ne le, da ne moti, morda se celo dobro vpenja v
siceršnjo celotno sliko predstave.
skrip-04

Delo, 18.09.2009
Ex ponto
Škrip Orkestra – napaka kiča

Koncertna predstava mlade zasedbe Škrip Orkestra se okliče kot noir-kič in se uprizoritveno giblje na tanki meji med »resnim« kičem, torej okrasnim predmetom ali delom brez umetniške vrednosti, in kičem kot indicem svobodnega izražanja subkulture, ki izstopa iz okvirov prevladujoče kulture.

Ta kič ustvarja svojo zgodbo in pomen, vendar ostaja v senci ustoličenih estetik. Skozi skrbno izdelano površino pisanih bleščičastih oblekic, mehurčkov, uporabe plastičnih otroških inštrumentov, punčk, pisanih igračk in mesarskih nožev pronicajo črnohumorne pesmice, navdihnjene z besedili Tima Burtona, Martina McDonagha in Andersena. Njihov skupni element grozljivosti se v Škrip Orkestru slogovno razvija v grotesko. Nastopajo v duhu razigranosti in sladostrastja nad pripovedovanjem okrutnih zgodbic. Pri tem so Jelena Rusjan, Barbara Krajnc in Ana Franjić skupaj s štirimi gostjami pevsko, plesno in igralsko prepričljive in duhovite. Ustvarijo si svoj svet, v katerega vstopajo s svojo idiosinkrazijo in neenotno govorno manifestacijo, ki deluje kot eden izmed prehodov v svet njihovega otroštva.

Potek njihove predstave je razgiban, vendar dramaturško ostaja na površini amorfne gmote nizanja songov in odrskih domislekov. Songi Škrip Orkestra v sodelovanju z Andrejo Kopač in Juretom Novakom ustvarjajo vsebino odrskemu kiču. To je med drugimi deklica na razpelu, ki misli, da je Jezus, sta brata »ta mučeni in ta vesel«, ki ali ubijeta starša ali pa eden umre za drugega, je zgodbica o jabolčnih človečkih, polnih britev, ki jih požrešnemu očetu podari njegova hčerka z voščilom, naj jih čuva do konca življenja in nikoli ne pojé. Oče jih seveda pojé, a tu ni nikogar, ki bi žaloval – še deklice ne, saj »mrtva v postelji sama leži«.

Vse podobe, ki se iz temnih izb, kleti in otroških sob pritepejo na Glejev oder, žarijo v bleščečem soju žarometov in so brez lažnega sočutja sprejete v času in prostoru med odrom in avditorijem. To sprejetost podkrepi še song Napaka, v kateri se ta pojem ne kaže več pejorativno, temveč kot stvar percepcije: »Vse je napaka situacije//posledica slabe koncentracije.« Tako je »Svet napaka civilizacije//veselje napaka frustracije … Holivud napaka je Bolivuda// poštenje napaka Robina Huda«. In, če je res tako, potem je tudi Škrip Orkestra napaka kiča in kritika napaka gledališča.


Eva Kraševec

skrip-06

RADIO ŠTUDENT

Gledališko glasbeni prvenec Jelene Rusjan ŠKRIP ORKESTRA zajema problematiko otroških zlorab, pri čemer referira na različne avtorje – Martina McDonagha, Tima Burtona in Andersena. Otroškost poskuša reflektirati skozi širši spekter, ki se ne nagiba zgolj na skrunjenje nedolžnih bitjec, ampak tudi na zlobo in preračunljivost, ki jo te zmorejo kdaj povratno sprožiti.

Predstava, samooznačena kot noir-kič, napoveduje nepretrgano kičasto kipenje scenske zasnove. Neskončno barvni rekviziti, bleščeči disko kostumi in predvsem »kričeča« interpretacija se izkažejo vse prej kot lahek zalogaj. Igralke v izmenjavajočih funkcijah pripovedovalk, glasbenic, plesalk in pevk namenoma ne prevzemajo konkretnih karakterizacij ali jasnih opredeljevanj, kar lepljenko prizorov prikaže kot živahno, razpuščeno odrsko poigravanje z očitnim mankom občutka za akutnost izbrane vsebine. Dotakniti se tako resne in tabuizirane problematike z distance – ironično ali pa skozi njeno negacijo – je hraber in predvsem tvegan pristop. Posledica se lahko nehote pojavi v spreobrnjeni percepciji, kjer se namesto presoje aktivira smeh, medtem ko morebitni intimni angažma preveva predvsem brezbrižnost. Veliko hrupa s presenetljivo kratkim odmevom.

Zala Dobovšek

skrip-29

ŠKRIP ORKESTRA….16.september 2009. festival ExPonto v gledališču Glej

8. september, 2009 | Špela Šku

Škrip Orkestra prepeva in igra na nože!
Prvenec Jelene Rusjan se osredotoča na temo nasilja nad otroci.

V Gledališču Glej se pripravlja zanimiva pevska predstava z imenom Škrip Orkestra. Projekt je avtorski prvenec igralke in plesalke Jelene Rusjan. Poleg avtorice v predstavi sodeluje še 6 zanimivih žensk: Barbara Krajnc, Ana Franjić, Andreja Kopač, Leja Jurišič, Urška Vohar in Neja Tomšič. Škrip Orkestra je glasbeno gledališka predstava, ki obravnava mračne teme kot je nasilje nad otroci in izgubljena otroštva, vse skupaj pa je opremljeno z estetiko noir-kiča. Zanimiva lastnost predstave je zaostren odnos med lahkotnejšimi pop vzorci in resnobno, skoraj težaško vsebino, prek katerega se izpostavlja vprašanje odgovornosti (vsakršnega) avtorja do svojega družbenega in kulturnega okolja ter smotrnosti iskanja najučinkovitejših izraznih form.

http://www.youtube.com/watch?v=XVS5Ay-qOOo&feature=channel_page

Premiera bo v okviru festivala Ex ponto 16. septembra 2009, poleg ponovitve v Gleju, pa bo predstava vključena v program Mesta žensk.

Špela Škulj

PREMIERA “Škrip Orkestra” Festival Ex Ponto, Ljubljana,sreda, 16. september, 19.00, Gledališče Glej

skrip orkestra vsi in napisŠkrip Orkestra so: Jelena Rusjan, Barbara Krajnc, Ana Franjić, Andreja Kopač, Leja Jurišič, Urška Vohar, Neja Tomšič

Škrip Orkestraje avtorski prvenec igralke in plesalke Jelene Rusjan. Gre za raziskavo glasbeno gledališke forme, kjer se bodo mračne teme nasilja, osebne odgovornosti ter izgubljenih otroštev soočale z razgibano estetiko noir-kiča.

Predstava poišče svoje navdihe v širokem polju, od temačnega McDonaghovega Pillowmana (Blazinca) ter Andersenovih zgodb, do igrivega Tima Burtona, ljudskih glasb in brezkompromisnega panka. V okviru gledališkega projekta je nastala glasbena zasedba, ki se ne more ogniti svojim igralskim koreninam. Izvajalke bodo na odru prek zgodb o mučenih in zlorabljenih otrocih predstavljale predvsem sebe.

Ključna lastnost Škrip Orkestra je zaostren odnos med lahkotnejšimi pop vzorci in resnobno, skoraj težaško vsebino, prek katerega se izpostavlja vprašanje odgovornosti (vsakršnega) avtorja do družbenega in kulturnega okolja ter smotrnosti iskanja najučinkovitejših izraznih form.

Avtorica projekta / Project by: Jelena Rusjan

Besedila / Texts by:  Škrip Orkestra, Jure Novak in Andreja Kopač

Produkcija / Production: Gledališče Glej, Ljubljana
Soprodukcija / Coproduction: Mesto žensk, Ljubljana (SLO)