ŠKRIP ROKESTRA plata…prihajaAAAa!!!!

Komadi za plato ŠKRIP ORKESTRA…se počasi konČujejO!!!

posnele smo ih…

zmiXani so…

samo se MASTER!!!

doKler ne priDejo v vaŠe roke lahko za enO minutko prisluHnete za kaj Se gre!!!

www.myspace.com/kreaturaa

moRe…blaCk and wHite stufF!!!

soMe more blaCk and whiTe stuFF!!!

neW…DOTS…colLecTion

heRe’s a neW and freSh colLectiON!!!

mmmmmm!!!

xmas winDow

some of KREATURA’s pieCes yoU can fiNd in croAtiaN xmas windoW!!!

cheCk it oUt!!!

http://xmas-window.com/

KREATURA u pRostoru!!!

KERATURA

kapice i bedZi….u PROSTORU

http://www.multiracionalnakompanija.com

šKip Orkestra na Cankarjadi, klub Zakon , Vrhnika

10.november 2009 ob 2o.3o

klub Zakon

gledališki festival CANKARJADA

Vrhnika

 

 

Škrip Orkestra napada Zagreb, Močvara

UTORAK 17.11. •

21:00
KUM – KAZALIŠTE U MOČVARI predstavlja…
GLEDALIŠČE GLEJ/MESTO ŽENSK (Slovenija): “Škrip orkestra”
Jedno od najstarijih alternativnih kazališta u Sloveniji Gledališče Glej u koprodukciji sa udrugom Mesto Žensk predstavljaju svoju najnoviju predstavu “Škrip orkestra” u kojoj nas 7 glumica/glazbenica vodi kroz kabaretski kič noir! Niz bizarnih pričica nadopunjen je živom svirkom cjelokupnog ansambla, a predstava je pobrala skoro jednoglasne panegirike kritike i publike susjedne nam države. Režiju ovog spektakla potpisuje Jelena Rusjan, a standardnoj Močvarinoj publici biti će zanimljiv podatak da jednu od glavnih uloga igra Ana Franjić iz Analene. Nikako ne bi smjeli propustiti ovu pravu kazališnu poslasticu!
MOČVARA

ScREeCH OrCHESTRA GOInG TO KosoVo

Kosova International Theatre Festival

http://www.kitfestival.com

Singing, Music and Rituals – the Theater Identifying and Meeting with Itself

The Kosova International Theatre Festival, the first edition of which will run in Prishtina from 2 to 8 November 2009, is organized by the Kosovar National Theater

NOVEMBER 4, TUESDAY

at 20:00

*ŠKRIP ORKESTRA*

*NEW* blacK and wHite colLectiOn

KREATURAr  madE a neW colLectioN of beauTy caseS …baGs for your telepHones…iPods…iPhones…cigarettes…tobacCo…make uP…mmmmmmmmmmm….

cheCk thIs ouT

no.1

handmaDe, 100% cottOn
wiDth: 20cm
heiGht: 14 cm

nO.2

handmaDe, 100% cottOn
wiDth: 16 cm
heiGht: 12 cm

nO.3

handmaDe, 100% cottOn
wiDth: 15 cm
heiGht: 12 cm

nO.4

handmaDe, 100% cottOn

wiDth: 11 cm
heiGht: 13 cm

nO.5

handmaDe, 100% cottOn
wiDth: 15.50 cm
heiGht: 13 cm

nO.6

handmaDe, 100% cottOn
wiDth: 10 cm
heiGht: 14 cm

nO.7

handmaDe, 100% cottOn
wiDth: 14.50 cm
heiGht: 10 cm

nO.8

handmaDe, 100% cottOn
wiDth: 11 cm
heiGht: 12 cm

nO.9

smalL bag for youR iPod…mobiLe phOne…or…
handmaDe, 100% cottOn
wiDth: 7 cm
heiGht: 12 cm

Lahko ubrano glasbeno škripanje naježi kožo kot odmev družbenega škripanja?

Gre za naivno sprejetje in delovanje v okviru popularnega žanra ali za njegovo ironično/parodično destrukcijo?”
Škripanje na glasbenem dogodku ni nujno boleče za ušesa. Z mojstrskim prepletom šegavega tolčenja in igranja na improvizirane inštrumente (otroške igračke, pokrovke, šivalne stroje ipd.) in učinkovitim večglasnim zborovskim petjem, je dekliška glasbeno-gledališka zasedba Škrip orkestra dodala sicer na žalost prevladujočemu škripanju gledališko-performativnih in plesnih festivalskih dogodkov nov pomen. Škripanje gre lahko tudi dobro v uho, njegovo šegavo ritmično nalezljivost pa morda vsake toliko »zmotijo« (v pozitivnem smislu) rezki toni, ki opozarjajo na realno škripanje v naši družbi. Mlada igralka Jelena Rusjan je v soavtorstvu z Barbaro Krajnc in Ano Franjić ter s spremljavo štirih back-vokalistk, svoj prvenec (premierno uprizorjen v Gledališču Glej) pripeljala na Menzin oder – v klubsko dvorano, ki je morda veliko bolj primerno okolje za tovrstni bolj glasbeni kot gledališki dogodek. Čeprav so narativna moč songov, nespregledljiva prezenca glavnih akterk ter dovršena noir-kitch, pop-emo/girl-punk scenografija in kostumografija poskrbeli tudi za nazorno teatralnost dogodka, gre njegovo moč iskati bolj v igrivi glasbeni izvedbi. To se zdi tudi glavni namen avtorice in zasedbe ansambla, ki upajo na nadaljevanje projekta na način izdaje cd-plošče s songi, ter izvedbe sledečih noir-kitch dogodkov na različne družbeno kočljive teme. Tovrstna izraba nekega formata, ki se izkaže za učinkovitega s pomočjo copy-paste-anja potencialnih sorodno provokativnih tem v preverjeno privlačno popularno formo, je vsekakor vseprežemajoča praksa mainstreem umetnosti, zlasti popularne glasbe, katere glavni namen je seveda čim večja vidnost in posledična prodaja, in v katero se uvrščajo tudi sodobni pojavi noir kitcha: od popularnih grozljivk za otroke in grozljivk za odrasle z otroki kot glavnimi (anti)junaki, do poplave goth risank in emo glasbenih skupin. Z vizualno privlačnim nastopom, prepričljivim nagovorom publike, zabavno in živahno glasbeno izvedbo, ki je po dolgem ploskanju pop koncertni formi ustrezno občinstvu seveda ponudila tudi encore, ter oglaševanju avtorskih gadgetov – neuporabnih a inventivno oblikovanih spominkov na koncertni dogodek (brošk, razglednic, uhanov…) je dekliška skupina gotovo izpolnila vse konvencije pravega girl punk-pop nastopa, ki tako kot TV medij in poplava skoraj patetičnih gledaliških predstav o nasilju nad otroki in splošni moralni degeneraciji sodobne družbe, izrablja socialne patologije v komercialne namene. Ob tem se poraja vprašanje, ali obravnavani dogodek (ne)namerno tudi sam jadra na valu te eksploatacije ali jo na kakršenkoli način problematizira? Gre za naivno sprejetje in delovanje v okviru popularnega žanra ali za njegovo ironično/parodično destrukcijo? Skratka ali Škrip orkestra uspe razkriti tudi patološko škripanje v naši družbeni zavesti ali se zaustavi le pri lastnem škripanju? Zdi se, da bi na ozadju čistega glasbeno-gledališkega užitka na ravni pop koncerta, cabareta ali nedeljskega TV varieteja, vendarle morda bilo moč slutiti nakazano avtoironijo in parodično rabo noir kitch žanra. Če se avtorica deklarativno želi ukvarjati z odgovornostjo umetnika do družbenih pojavov in iskanjem primerne umetniške forme za njihovo artikulacijo, gotovo te forme ne najde v patetični moralistični perspektivi obsojanja družbenih anomalij (kot npr. Za naše mlade dame) in tudi ne v njihovi kvazi-provokativni, v resnici pa danes že »politično korektni« kvazi-rehabilitaciji (kot Smeti na luni). Nasprotno, podobno kot filmi Tima Burtona, romani Ronalda Dahla in morda tudi lanski dobitnik Grumove nagrade- besedilo 5fantok.com Simone Semenič, s privzetjem otroške igrive perspektive v mimesisu socialnih anomalij, obenem doseže lucidno distanco do absurdnosti njihove prevladujoče moralistično-senzacionalistične obravnave v medijih, ter hkrati nakaže srhljivo realnost, ki abruptno prodira v otroški svet na način igre, ki privzema (sprevržene in nasilne) vzorce obnašanja odraslih. Z ironizacijo moralistične obravnave kočljive teme nasilja nad otroki s pomočjo noir-kitcha in obenem z ironizacijo kapitalske eksploatacije tega žanra v sodobnem medijskem prostoru, bi lahko Škrip orkestra tako jemali na dvojno ironičen in avto-ironičen način, ki pa ima veliko razkriti o še kako realnih družbenih patologijah. Kljub nesporno humorni, privlačni in zabavni izvedbi, se nam torej morda grižljaj jabolčnega človečka iz prvenca Jelene Rusjan zatakne v grlu ali nas pošteno poreže; v nasprotnem primeru pa nam v ustih pusti priokus sladkega in osvežilnega, a gotovo lahkega obroka.

Katja Čičigoj